Intelekta

Intelekta

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
00:00
00:00

Resumen del episodio

Ameriške sankcije na izvoz najzmogljivejših Nvidijinih čipov na Kitajsko naj bi upočasnile razvoj umetne inteligence v tej azijski tekmici. Brez najboljše opreme naj bi bilo pač nemogoče ujeti izredno hiter razvoj na področju, ki zahteva orjaške količine sredstev in infrastrukture. A pokazalo se je, da je bila ta ameriška premisa zgrešena. Štiri leta po uveljavitvi sankcij ima Kitajska več zmogljivih modelov umetne inteligence, ki so za razliko od ameriških večinoma odprtokodni in zato še toliko bolj vabljivi za široko uporabo po svetu. Prav tako so letos naredili preskok na področju strojne opreme in v veliki meri zmanjšali zaostanek za Nvidio. Kaj je omogočilo ta nepričakovani uspeh in kaj prinaša kitajska konkurenca na področje umetne inteligence? Gosti tokratne Intelekte so: prof. dr. Marko Robnik Šikonja in Domen Vreš z Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL ter prof. dr. Patricio Bulić, sicer tudi koordinator Kompetenčnega centa za čipe…

Episodios

1124-

Kitajska umetna inteligenca

Ameriške sankcije na izvoz najzmogljivejših Nvidijinih čipov na Kitajsko naj bi upočasnile razvoj umetne inteligence v tej azijski tekmici. Brez najboljše opreme naj bi bilo pač nemogoče ujeti izredno hiter razvoj na področju, ki zahteva orjaške količine sredstev in infrastrukture. A pokazalo se je, da je bila ta ameriška premisa zgrešena. Štiri leta po uveljavitvi sankcij ima Kitajska več zmogljivih modelov umetne inteligence, ki so za razliko od ameriških večinoma odprtokodni in zato še toliko bolj vabljivi za široko uporabo po svetu. Prav tako so letos naredili preskok na področju strojne opreme in v veliki meri zmanjšali zaostanek za Nvidio. Kaj je omogočilo ta nepričakovani uspeh in kaj prinaša kitajska konkurenca na področje umetne inteligence? Gosti tokratne Intelekte so: prof. dr. Marko Robnik Šikonja in Domen Vreš z Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL ter prof. dr. Patricio Bulić, sicer tudi koordinator Kompetenčnega centa za čipe…

17 nov. 2026
1123-

Dan znanosti - skrajni čas je za večjo vidnost in veljavo v družbi

V Sloveniji danes obeležujemo Dan znanosti, njegov namen je približati znanost slovenski javnosti, večati prepoznavnost znanstvenic in znanostvenikov ter njihovega dela in krepiti znanje kot eno temeljnih vrednot slovenske družbe. 10. november za dan znanosti ni bil izbran niključno - na današnji dan leta 1819 je v Ljubljani umrl Žiga Zois, mecen, ki je podpiral znanost in kulturo, po njem se imenujejo tudi najvišje državne nagrade in priznanja za dosežke na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti. Zoisove nagrade in priznanja so s Puhovo nagrado in priznanjem podelili v nedeljo. Ni pa samo Slovenija tista, ki te dni slavi znanost in njene dosežke - danes obeležujemo Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj – imamo torej več kot dovolj razlogov, da se o vlogi in pomenu znanosti v družbi pogovarjamo v oddaji Intelekta.

10 nov. 2026
1122-

Zofka Kveder, prva velika slovenska pisateljica

Novinarka, urednica, pisateljica. Feministka. Prva slovenska avtorica, ki ji je uspelo stopiti v naš literarni kanon. Zakaj jo torej še vedno poznamo slabše od njenih generacijskih kolegov, Cankarja in Župančiča? Skoraj natanko pred stoletjem – bilo je 21. novembra 1926 – je v Zagrebu umrla Zofka Kveder. Bila je ena najzgodnejših pa tudi najbolj izpostavljenih bork za pravice žensk na Slovenskem. Bila je časopisna novinarka in urednica in bila je, kajpada, mojstrska pisateljica. S svojimi dramskimi deli, z romani in predvsem s črticami je leta 2005, ko so jo naposled sprejeli v obravnavo v kontekstu temeljne, znanstveno-kritične edicije Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, kot sploh prva avtorica vstopila v samo srce slovenskega literarnega kanona. In vendar se zdi, da Zofka Kveder za veliko bralk in bralcev še vedno ostaja precejšnja neznanka, k čemur svoje slej ko prej precej prispeva dejstvo, da v kontekstu srednješolskega pouka književnosti njeno ustvarjanje še danes ostaja le skromno…

03 nov. 2026
1121-

Smeh v času Trumpa – poznovečerna televizija kot mikrokozmos ameriške družbe

Ameriške poznovečerne pogovorne oddaje se bodo po Trumpu soočile s krizo identitete Ameriške poznovečerne pogovorne oddaje – v angleščini jim pravijo late night talk shows – imajo v tamkajšnji medijski in kulturni krajini velik pomen. V zadnjih letih pa se zdi, da se vsebina seli iz oddaje. Znano je namreč, da ameriški predsednik Donald Trump redno tako ali drugače javno obračunava z drugače mislečimi. Očitno niso izjema niti tovrstne pogovorne oddaje, v katerih je politična satira stalnica že več desetletij. V današnji Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, o tem, v kakšnem medijskem prostoru delujejo in kako ga tudi soustvarjajo ameriške poznovečerne pogovorne oddaje v – to ni nepomembno – obdobju Trumpovega predsedovanja. Sogovorniki: -Bill Carter, ki je za New York Times več desetletij poročal o televiziji, 26 let pa je bil glavni televizijski dopisnik časnika, je napisal dve knjižni uspešnici na temo poznovečernih pogovornih oddaj: The Late Shift, v kateri je opisal boj med Jayem Lenom in Davidom…

27 oct. 2026
1120-

Človeški um: bistvo spomina ni preteklost, ampak prihodnost

Nevroznanstveniki o skrivnostih možganov. Kako nastane spomin? Kje v možganih se rodijo misli? Kdaj so se v evoluciji pojavili kognitivni procesi? Človeški možgani tehtajo približno kilogram in pol, sestavlja pa jih okoli 86 milijard nevronov. Kako se njihovo delovanje povezuje v procese, ki nam omogočajo zaznavanje, spominjanje, učenje, ustvarjanje? V Intelekti z nevroznanstveniki razmišljamo, kako delujejo možgani in kako raziskave optogenetike, povezane z letošnjo Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino, odpirajo nove možnosti za preučevanje živčnih celic in možganskih omrežij. Kaj o skrivnostih možganov že vemo? In česa še ne? Sodelujejo: zdravnica in nevroznanstvenica prof. dr. Maja Bresjanac z Medicinske fakultete v Ljubljani, psiholog in kognitivni nevroznanstvenik prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske Filozofske fakultete ter biolog in nevroznanstvenik prof. dr. Marko Kreft z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Foto: Slike je simbolična/ GlobalUppal - Pixabay

20 oct. 2026